Otroci božji

V zbirki kratke proze Petarja Šegedina izstopa več besedil, ki se osredotočajo na notranje napetosti posameznika, odnose v družini in družbeno okolje, v katerem osebne stiske postanejo še izrazitejše. Zgodbe so navadno zbrane okoli vsakdanjih položajev, v katerih se razkrivajo značaji, moralne zadrege in občutek razpetosti med osebnimi željami ter pričakovanji skupnosti. Šegedinov slog je zgoščen, pozoren na psihološke premike in natančen v opazovanju ljudi, zato bralec ne spremlja le dogajanja, temveč predvsem postopno razkrivanje odnosov in značajev. Knjiga je zanimiva za bralce, ki jih privlači sodobnejša pripovedna proza z močno psihološko noto in izrazitim občutkom za družbeno ozračje.