Grob

Andrej Hieng v romanu postavi v ospredje temačno, zgoščeno pripoved, v kateri naslovni grob ni le konkreten prostor, temveč tudi izhodišče za premislek o preteklosti, krivdi in odnosih med ljudmi. Značilna Hiengova psihološka občutljivost se kaže v natančnem opazovanju likov in v napetem, pogosto zadržanem razvoju dogajanja. Roman je pisan z občutkom za notranje napetosti in simbolne pomene, zato bralec ne sledi le zgodbi, ampak tudi razpoloženju in plastem pomena, ki se postopno razkrivajo. Primeren je za branje tistih, ki jih zanimajo slovenski roman z izrazitejšo literarno ambicijo, psihološki odnosi in bolj zadržano, premišljeno pripovedovanje.