Človekova usoda

V središču pripovedi je vojna izkušnja preprostega človeka, ki ga druge svetovne vojne ne zaznamujejo le kot vojaka, temveč tudi kot očeta in preživelega. Šolohov v tej kratki povesti z zadržanim, a zelo človeškim tonom sledi Andreju Sokolovu, ki po vojni izgubi skoraj vse, kar mu je bilo blizu, in mora življenje sestaviti znova. Besedilo ne gradi na velikih učinkih, temveč na stiski, vztrajnosti in redkih trenutkih topline, zaradi česar ostane posebej pretresljivo. Prevod v slovenščino je izšel pri Mladinski knjigi leta 1960 in prinaša eno najbolj znanih del ruskega povojnega realizma, namenjeno bralcu, ki ga zanimajo jedrnate, a močno izrisane zgodbe o vojni in njenem človeškem davežu.